Junaki podzemlja za ohranjanje črnega močerila
V globinah Bele krajine nastaja zgodba, ki dokazuje, kako močno lahko predanost naravi poveže ljudi. Jamarski klub Novo mesto, eden od zmagovalcev trajnostnega razpisa GEN-I 2025, s projektom PROTEctUS vrača življenje tja, kjer ga sami pogosto ne vidimo - v skrite, krhke jamske svetove zaledja Dobličice.
Sredi marca so se člani Jamarski klub Novo mesto znova podali pod zemljo. V dveh dneh so očistili dve najbolj obremenjeni jami na območju Dobličica v Bela krajina – Tomažev prepad in Brezno nad Frnikolo. Iz temnih globin so poleg odpadkov dvigovali tudi posledice let brezbrižnosti. Skupaj so odstranili več kot 8 kubičnih metrov odpadkov, med njimi tudi takšne, ki v naravo nikoli ne bi smeli priti. Med raznolikimi odpadki, ki so jih izvlekli iz jam, so v preteklosti našli celo razrezano karoserijo avtomobila, kar dokazuje, kako globoko sega človeška nepremišljenost in kako odločno ekipa vrača jame v življenje.
A številke povedo le del zgodbe.
Prava vrednost projekta PROTEctUS je v ljudeh. V 23 jamarkah in jamarjih, ki so s skupno več kot 230 urami prostovoljnega dela dokazali, da spremembe ne prinesejo veliki sistemi, ampak posamezniki, ki jim je mar. Vztrajnost, sodelovanje in spoštovanje narave so tisti tihi motor, ki poganja projekt naprej.
Območje skriva kar 35 onesnaženih jam in vsaka očiščena jama pomeni nov korak k ohranjanju življenjskega prostora za redke in ogrožene vrste, kot je črni močeril. Ekipa jih je večino že sanirala, a delo še zdaleč ni končano. In prav v tem je njegova lepota, v zavedanju, da narava ni projekt z rokom, ampak odnos, ki ga gradimo dolgoročno.
Kot je ob zaključku akcije zapisal vodja projekta Jure Tičar, jih kljub naporu vodi nekaj preprostega: občutek, da delajo nekaj dobrega. Nekaj, kar presega posameznika.
Takšne zgodbe nas opomnijo, da trajnost niso besede, ampak dejanja. In da se največje spremembe pogosto začnejo v tišini, globoko pod površjem.
