Kako se izračuna končna cena zemeljskega plina na računu?
Končna cena zemeljskega plina na računu se izračuna na podlagi cene zemeljskega plina na kWh, porabe odjemalca oziroma gospodinjstva ter drugih postavk, ki sestavljajo končni obračun.
Poleg stroška dobavljenega zemeljskega plina na višino računa vplivajo tudi omrežnina, trošarina, okoljska dajatev CO₂, prispevki ter DDV.
Katere postavke sestavljajo račun za zemeljski plin?
Račun za zemeljski plin je sestavljen iz stroška za dobavljeni zemeljski plin ter reguliranih postavk, davkov in dajatev.
Cena dobave zemeljskega plina
Cena dobave zemeljskega plina je strošek energije oziroma količine zemeljskega plina, ki jo je odjemalec porabil v obračunskem obdobju. Cena zemeljskega plina je določena s cenikom in je izražena v €/kWh.
Aktualne cene zemeljskega plina pri GEN-I so na voljo v Rednem ceniku zemeljskega plina za dobavo gospodinjskim odjemalcem.
Omrežnina za zemeljski plin
Omrežnina je regulirana postavka, ki jo določijo operaterji distribucijskega sistema s soglasjem Agencije za energijo. Predstavlja strošek uporabe distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Višina omrežnine je odvisna od odjemne skupine, distribucijskega območja, načina merjenja in drugih elementov, določenih z veljavno metodologijo za obračunavanje omrežnine.
Omrežnina se zato lahko razlikuje med posameznimi distribucijskimi območji, na katerih se nahajajo odjemna mesta, saj imajo operaterji distribucijskih sistemov različne stroške upravljanja in vzdrževanja omrežja. Posledično dva odjemalca z enako porabo zemeljskega plina ne bosta nujno plačala enake omrežnine.
Omrežnina za distribucijski sistem vključuje:
- znesek za distribucijo – variabilni in/ali fiksni del omrežnine, odvisno od odjemne skupine in tarifnih postavk;
- znesek za meritve – strošek izvajanja meritev oziroma uporabe merilnega sistema ne glede na to ali ima stranka zaračunan pavšal ali sama sporoča stanje števca.
Trošarina
Trošarina je davek na porabo energentov. Pri zemeljskem plinu se obračuna glede na količino porabljene energije. Višino trošarine določa država.
Trošarina za zemeljski plin v Sloveniji za leto 2026 znaša 0,00086 €/kWh brez DDV oz. 0,00105 €/kWh z DDV. Skupni delež trošarine v celotni maloprodajni ceni plina za povprečno gospodinjstvo znaša približno 1%.
Okoljska dajatev CO2
Okoljska dajatev CO₂ je dajatev zaradi obremenjevanja okolja z emisijami ogljikovega dioksida. Obračuna se glede na količino porabljenega zemeljskega plina, njeno višino pa določa država.
Okoljska dajatev CO₂ za leto 2026 znaša 0,00684 €/kWh z DDV.
Prispevek OVE in SPTE
Prispevek OVE in SPTE je namenjen podpori proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) in soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (SPTE). Višino prispevka določa država.
Prispevek OVE in SPTE za leto 2026 znaša 0,00099 €/kWh brez DDV oz. 0,00121 €/kWh z DDV.
Prispevek za povečanje energetske učinkovitosti (URE)
Prispevek za povečanje energetske učinkovitosti je namenjen spodbujanju ukrepov učinkovite rabe energije. Zbrana sredstva se uporabljajo za izvajanje programov in ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti, med drugim tudi za nepovratne finančne spodbude Eko sklada.
Prispevek URE za leto 2026 znaša 0,00099 €/kWh brez DDV oz. 0,00121 €/kWh z DDV. Davek na dodano vrednost DDV je davek, ki se obračuna na davčno osnovo skladno z veljavno davčno stopnjo. Pri računu za zemeljski plin se DDV obračuna na ustrezne obdavčljive postavke.
Kako se obračuna poraba zemeljskega plina?
Poraba zemeljskega plina se na merilnem mestu beleži v kubičnih metrih (m³), za obračun pa se količina plina preračuna v kilovatne ure (kWh).
Primer izračuna stroška zemeljskega plina pri porabi 500, 1.000 in 2.000 kWh
Za izračun stroškov na konkretnem primeru bomo uporabili ceno dobave zemeljskega plina za gospodinjstva po rednem ceniku GEN-I, ki znaša 0,4960 €/kWh brez DDV oziroma 0,06051 €/kWh z DDV.
Pri porabi 500 kWh bi strošek dobavljenega plina znašal 24,80 € brez DDV, pri porabi 1.000 kWh 49,60 € brez DDV in pri porabi 2.000 kWh 99,20 € brez DDV.
Za oceno celotnega računa moramo strošku dobavljene energije prišteti še regulirane postavke, kot so omrežnina, trošarina, dajatve, prispevki ter DDV.
Zakaj je račun za zemeljski plin višji od pričakovanega?
Višji račun ne pomeni nujno, da se je zvišala cena zemeljskega plina ali druge postavke. Če je vaš račun za zemeljski plin višji od pričakovanega, najprej preverite, če ste pri svojem izračunu upoštevali vse postavke, ki sestavljajo končni obračun. Pogosto se zgodi, da gospodinjstva pri oceni stroška upoštevajo le ceno zemeljskega plina iz cenika, ne pa tudi omrežnine, trošarine, prispevkov, dajatev in DDV.
Na razliko med pričakovanim in dejanskim računom lahko vplivajo tudi uporaba cene brez DDV namesto cene z DDV, višja dejanska poraba od načrtovane ter poračun po ocenjeni porabi.
Sezonska poraba, ocenjeni odčitki in poračun
Poraba zemeljskega plina je pri večini gospodinjstev izrazito sezonska. V hladnejših mesecih, ko se zemeljski plin uporablja predvsem za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode, je poraba običajno bistveno višja kot v preostalem delu leta. Posledično so višji tudi računi za zemeljski plin.
Na višino posameznega računa lahko vplivajo tudi ocenjeni odčitki. Če obračun temelji na ocenjeni porabi in ne na dejanskem stanju plinomera, lahko ob naslednjem odčitku pride do poračuna. Takrat se obračuna razlika med ocenjeno in dejansko porabo, zato je lahko posamezen račun višji ali nižji od običajnega.
Za boljši pregled priporočamo redno spremljanje porabe in stanja števca.
Porabo lahko spremljate tudi prek portala Moj GEN-I, kjer lahko oddate števčno stanje. Tako boste lažje prepoznali nenadna odstopanja in sprejeli ukrepe za manjšo porabo.
Kako zmanjšati stroške zemeljskega plina?
Na nekatere dele računa, kot so regulirane postavke in dajatve, sami ne morete neposredno vplivati. Lahko pa vplivate na to, koliko energije porabite in po kakšni ceni jo kupujete. Lahko pa stroške zmanjšate z manjšo porabo in izbiro dobavitelja z ugodno ceno zemeljskega plina.
Gospodinjstva lahko stroške zmanjšate z izbiro ugodne ponudbe zemeljskega plina in učinkovitejšo rabo energije.
Spremljanje porabe in učinkovitejše ogrevanje
Prvi korak k nižjim stroškom je redno spremljanje porabe. Tako lahko hitreje opazite nenavadna odstopanja in ugotovite, kdaj je poraba najvišja.
K manjši porabi zemeljskega plina lahko prispevajo tudi ustrezna izolacija stavbe, tesnjenje oken in vrat, pravilno nastavljena temperatura prostorov in regulacija ogrevanja ter redno vzdrževanje ogrevalnega sistema.
Primerjava cenikov in menjava dobavitelja plina
Pri primerjavi ponudb različnih dobaviteljev je priporočljivo, da preverite ceno dobave zemeljskega plina na kWh, trajanje ponudbe, časovno vezavo in druge pogoje dobave.
Ker regulirane postavke, kot so trošarina, prispevki in DDV, določa država, je razlika med ponudbami različnih dobaviteljev praviloma predvsem v ceni dobave zemeljskega plina.
Pri GEN-I je zamenjava dobavitelja zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce brezplačna in ne zahteva zamenjave plinomera, plinovoda ali distribucijskega operaterja.
